Dizajn
Antoni Gaudi, arhitekturni genij
Mojster podrobnosti in zaobljenih linij
6/26/2013, 8:19 PMAntoni Gaudi, arhitekturni genij
Španski arhitekt Antoni Gaudí je ustvaril izjemen arhitekturni opus, ki je prispeval k razvoju arhitekture in gradbene tehnologije v poznem 19. in začetku 20. stoletja, vplival pa je tudi na številne oblike in tehnike, ki so pomembne za razvoj sodobne gradnje. Minilo je 161 let od njegovega rojstva.
Gaudí je bil rojen 1852. leta v Riudomsu v Tarragoni v Španiji. Njegova družina ni bila premožna. Oče je opravljal poklic kotlarja. Mali Antoni je bil že v najzgodnejših letih zaznamovan z boleznijo, in sicer z revmo, ki mu je preprečila brezskrbno tekanje z vrstniki. Čeprav mu je bilo onemogočeno normalno otroško življenje, pa je Gaudí odrasle že takrat navduševal s svojo sposobnostjo opazovanja in smislom za malenkosti. Ko je učiteljica nekoč rekla, da ptice lahko letijo, ker imajo krila, je Gaudí na to odgovoril, da imajo tudi kokoši krila, pa jih uporabljajo le za hojo.
Delo Antonia Gaudíja predstavlja vrsto izjemnih primerov stavbne tipologije v arhitekturi z začetka 20. stoletja, pri razvoju katerih je opravil pomemben ustvarjalni prispevek. Njegovo delo kaže tudi izmenjavo vrednot, ki so tesno povezane s kulturnimi in umetniškimi tokovi tistega časa, kot so se izrazile v španskem modernizmu.
Med leti 1873 in 1877 je Gaudí študiral arhitekturo na Escola Provincial d'Arquitectura v Barceloni. Med študijem je izdelal mnogo načrtov in sodeloval s številnimi arhitekturnimi studii, s čimer si je služil denar. Tik pred koncem študija, leta 1878, ga je Barcelona najela za oblikovanje mestnih svetilk. V letu po prejetju diplome se je Gaudí lotil še drugih projektov, kot npr. oblikovanja oken za nekega trgovca. Eusebi Güell je bil tako prevzet nad okni, da je postal pozoren na Gaudíjevo delo.
Leta 1882 je Gaudí začel tesno sodelovati z arhitektom Joanom Martorellom, zaradi česar se je kasneje tudi seznanil z neogotsko arhitekturo, ki je močno vplivala na njegovo delo.
Obdobje modernizma je skupaj z naturalizmom in art decojem trajalo od konca 19. stoletja (1880) do prve svetovne vojne. Obdobje je bilo zaznamovano z vrnitvijo k tradiciji ter nacionalni identiteti kot tudi z uvedbo sodobnih tehnik in materialov.
Gaudí je arhitekturni genij, njegov opus pa izraža posebne prostorske lastnosti in plastičnost v valovitih linijah in harmonijo barv in materialov v arhitekturnih površinah in izklesanih podrobnostih. Njegovo glavno delo je cerkev Sagrada Familia. Cerkev v gotskem slogu so leta 1882 najprej začeli graditi po načrtih arhitekta Francesca de P. del Villarja, leta 1883 pa jih je Gaudí temeljito sprememenil in delo nadaljeval do smrti leta 1926. Grobnica je bila zgrajena leta 1884-1889, pročelje leta 1905. Štirje izjemni zvoniki so bili končani v letih 1925–1930. Prečno ladjo so začeli graditi šele leta 1960. Gradnja cerkve še vedno ni zaključena.
Casa Vicens je bila prva zgradba, zgrajena po Gaudíjevih načrtih. Zasnova združuje mojstrstvo opeke in različne tradicionalne ploščice ter izjemna kovaška dela. 
Leta 1884 je Gaudí oblikovali paviljon Güell v predmestju Barcelone. Vrt je izjemna mojstrovina, v kateri se je razcvetel eklekticizem 19. stoletja. Med leti 1900 in 1914 je začel sodelovati pri Güellovem najobetavnejšem projektu – gradnji parka in stanovanjskih zgradb. Od načrtovanih sta bili zgrajeni le dve hiši, Gaudí pa se je do leta 1914 ukvarjal z gradnjo vhoda, velike terase in kompleksom poti in cest v parku.
Unesco je na svoj seznam uvrstil še naslednje njegove zgradbe: Casa de Botines (1892), Casa Calvet (1898), stanovanjska vila Figuerasu ali Casa Bellesguard (1900) in Casa Batlló (1904-7).
Med leti 1904 in 1906 se je lotil predelave stanovanjskega bloka v Barceloni. Rezultat je bil drzen slog, ki je v tistem času predstavljal pravo revolucijo. 
Med leti 1906 in 1910 se je Gaudi ukvarjal s svojo največjo stanovanjsko hišo, poimenovano Casa Milà. Zgradba je Gaudijeva druga najbolj obiskana stavba v Barceloni. Streha te poslovno-stanovanjske stavbe je eden od skritih mestnih zakladov – zaradi svojega pogleda na Sagrado Familio kot tudi zaradi čudaških skulptur. Leta 1908 je Gaudi začel načrtovati hotel v New Yorku, a se je gradnja ustavila pri skicah in konstrukcijskih risbah, ki še vedno ostajajo le drzna vizija prihodnosti. 
Leta 1910 so v Parizu odprli edino razstavo Antonia Gaudíja zunaj Španije za časa njegovega življenja. Leta 1914 se je Gaudí odloči, da bo preostanek svojega življenja posvetil gradnji cerkve Sagrada Familia.
Gaudí je umrl 7. junija 1926 v Barceloni v prometni nesreči. Po pripovedovanjih se je mesto zavilo v žalovanje. Na dan pogreba se je po Barceloni vila dolga kolona več tisoč ljudi, ki so temu velikemu arhitektu hoteli še zadnjič izkazati spoštovanje.
Vir: Wikipedija, Unesco
Foto: Pinterest.com
