Kraljev Rex fotelj v stalni zbirki Muzeja moderne umetnosti v New Yorku

Kultni fotelj Rex je od 12. februarja 2018 naprej uvrščen v slovito stalno zbirko industrijskega oblikovanja Muzeja moderne umetnosti v New Yorku*. Slovenski oblikovalec prof. Niko Kralj je kot mlad arhitekt izdelal družino izdelkov Rex, od katerih je najbolj prepoznaven Rex fotelj, ki je končno podobo dobil že pred šestimi desetletji. Proces priznanja in dejanske umestitve slovenskega avtorja v galerijo najvidnejših svetovnih oblikovalskih imen je trajal več let. Družba Rex Kralj iz Ljubljane, ki je z blagovno znamko REX KRALJ poleg legendarnih Rexov oživila še druge Kraljeve izdelke, je pridobila dva fotelja iz prve serije proizvodnje v letu 1956, ki je bil v lasti in uporabi v frankfurtski univerzi ter ga podarilo muzeju, ki ga je uvrstil v svojo stalno zbirko.

Rex Kralj 4/12/2018, 12:10 AM

IN MEDIAS REX: razmišljanje o Rexu

V današnjem času, ki ga mnogi razumejo kot povsem fluidnega in stalno spreminjajočega, polnega nekonsistentnih vsakdanjih informacij, kjer se osebna doživetja prepletajo z reklamami za razne izdelke z globalnimi dilemami in raznovrstnimi hipnimi fascinacijami, je marsikaj dvomljivega. Svet je postal okolje trenutnih impulzov, v katerih se splošno razčlovečenje marsikomu dogaja povsem nezavedno, presoja verodostojnosti informacij pa je vsakomur čedalje težja. 

Kljub temu pa je na svetu vse več ljudi, ki ugašajo televizijo, obiskujejo zgodovinske kraje, objemajo drevesa in kamne. Čedalje več je tudi ljudi, ki iz hišnih podstrešij prinašajo v svoje ožje okolje razne predmete, nosijo kose oblačil svojih staršev in kupujejo izdelke znamk, za katere so slišali že v najzgodnejšem otroštvu. Preostanki civilizirane družbe se znova bolj in bolj ozirajo k svojim koreninam. Znamke preteklosti dosegajo višje vrednosti od tistih, ki nastajajo in umirajo vsak dan. V svetu ekonomije fikcije, potrošništva, brezmejne množične proizvodnje neprepoznavnih izdelkov se glavnina preostale civilizirane družbe čedalje bolj ozira k svojim ozadjem. Tradicionalne znamke, kot so Mercedes, Rolls-Royce, Rolex, Hermes, Burberry, Sacher, Julius Meinl ... in dolga vrsta drugih vsak dan bolj pridobivajo svojo veljavo in hkrati vse višjo vrednost. Nekatere celo oživljajo. 



Kakšen pa je v Sloveniji odnos do blagovnih znamk?

Slovenci smo se glede prepoznavnih znamk in samih sebe naključno znašli v zelo skromnem položaju. Naša lastna tradicija je bila nekoč tuja. Znamenito pohištvo Naglas je davno utonilo v tišino in je zdaj že pozabljeno. Še tisto, kar je pred desetletji le nastalo, danes ne obstaja ali je preobličeno izginilo v globalno neprepoznavnem povprečju. Vrsta industrij, na katere smo bili upravičeno ponosni, je izginila, ni izdelkov in ni znamk, ki bi jih še lahko razumeli kot naš skupni nacionalni ponos. 

Oblikovanje je načeloma globalno, a vrednost mu daje splet različnih komponent. Ves svet ve, kaj je italijanski dizajn, ljudje vedo, kaj je skandinavski dizajn, ljudje tudi vedo, kaj je angleško blago, francoski sir in švicarska ura. Zdi se, kot da Slovenci sploh ne razmišljamo več o tem ali pa naša budilka preprosto še ni zazvonila. Pravzaprav nimamo niti lastnih usmeritev in zato raje še naprej spimo in čakamo na pobude od drugod.

Prof. Niko Kralj je pred desetletji gojil čvrsto osebno dogmo in venomer trdil, da je prav vsako stvar, vsak predmet, vsako napravo in vsako okoliščino mogoče izboljšati. Procese izboljševanja je razvijal vedno in povsod. Morda mu je bila sreča naklonjena, da je kot mlad arhitekt prišel v pohištveno tovarno s spoštovanja vredno tradicijo, v kateri so imeli zanj dovolj razumevanja in prostora, tako da je bilo pod njegovim vodstvom mogoče tudi z marsičem eksperimentirati. Proces umnega eksperimentiranja je privedel do izdelka, ki ga morda res ni več mogoče izboljšati. V to trditev njegov avtor seveda nikoli ne bi verjel. 

Nastal je znameniti Kraljev fotelj Rex, ki je pred šestimi desetletji in po dolgi vrsti predhodnih različic naposled našel svojo končno podobo in se spremenil v železni repertoar nekdaj uspešne tovarne in slovenske pohištvene industrije. Izdelovali so ga polna štiri desetletja in dosegel je prav vse svetovne trge. Potem se je tovarna nenadoma ustavila, da bi čez mnogo let REX znova poletel kot Feniks iz pepela ter se začel razkazovati in iskati svoj globalni prostor. Čedalje več je bilo njegovih omemb in z njimi je spet zrasel nacionalni ponos, hkrati pa ponekod tudi dvom. Ne dvom o Kraljevem fotelju Rex, ki predstavlja povsem neoporečen kos pohištva, dvom o naši lastni intimni resnici in obstoju naših korenin. 






Oživljanje slovenske pohištvene tradicije

Dvom je dokončno prekinilo podjetje Rex Kralj d.o.o. Z neverjetnim entuziazmom in spoštovanjem do preteklosti se je peščica posameznikov lotila oživljanja skromnega dela naše uspešne slovenske pohištvene tradicije in za svojo popotnico in svoj poslovni koncept prevzela klinično že zdavnaj mrtve ostanke pozabljene države. Lotili so se dediščine prof. Nika Kralja oziroma izdelkov nekdaj cvetoče tovarne Stol v Kamniku. Najpomembnejši izdelek, na katerem temeljita razvoj in ponudba podjetja, je seveda Rex.

Po nekajletnih prizadevanjih je podjetju Rex Kralj končno zares uspelo pridobiti pozornost najpomembnejše svetovne inštitucije za sodobno umetnost - Muzeja sodobnih umetnosti MoMa* v New Yorku. Po dolgotrajnih razgovorih, številnih strokovnih ekspertizah in preverjanjih je ta ustanova sprejela odločitev, da fotelj Rex zdaj, od 12. februarja 2018, uvrsti v svojo stalno zbirko industrijskega oblikovanja. 

Nepoznavalci in širša javnost so trdno verjeli, da je že zdavnaj tam, morda zato, ker je bil Rex že povsod po svetu. Pred kratkim pa je svet končno res postavil to ikono slovenskega oblikovanja na pravo mesto. 



Ikona slovenskega oblikovanja je končno dobila svoje mesto

Prizadevanjem, entuziazmu in odgovornosti njegovih skrbnikov se je mogoče zahvaliti za ta uspeh. Majhno podjetje Rex Kralj se je svoje naloge lotilo s spoštovanjem in jasno zastavljenim ciljem, ki ni zgolj doseči želeni zaslužek s svetovno prepoznavnim izdelkom, ampak je predvsem postaviti dolgoročni temelj prepoznavnosti podjetja, njegovih izdelkov in okolja, od koder izvira. Takih primerov je v sprevrženi družbi in poslovnem svetu okoli nas zelo malo. 

Proces priznanja in dejanske umestitve slovenskega avtorja v galerijo najvidnejših svetovnih oblikovalskih imen je trajal več let. Za predstavitev v newyorškem muzeju je podjetju Rex Kralj uspelo najti in odkupiti izdelek prve serije proizvodnje v letu 1957, ki je bil v lasti in ves čas tudi v uporabi frankfurtske univerze. To dejstvo pomeni, da je že na začetku izdelek dosegal najzahtevnejše stranke na zahodnih trgih. Fotelj Rex je ostal cel in nepoškodovan, pa vendar so ga za razstavo v New Yorku vseeno obnovili, in to brez dodajanja novih nadomestnih elementov. 





Šele zdaj, v letu 2018, lahko slovensko oblikovanje s pravim ponosom nadaljuje pot, ki so nam jo zaupali naši predhodniki. Duh pokojnega profesorja Kralja je zdaj zagotovo zadovoljen in verjetno na svetu ni oblikovalca, ki bi si želel še kaj drugega. Prav tako je slovensko oblikovanje končno doživelo svojo temeljno točko: IN MEDIAS REX.


* MoMa - Muzej moderne umetnosti v New Yorku je že od ustanovitve leta 1929 ena največjih muzejskih ustanov in ena največjih svetovnih zbirk moderne likovne umetnosti. Ena redkih, ki v strukturi združuje najodličnejše zbirke vseh likovnih področij, tudi največjo mednarodno zbirko temeljnih del na področju oblikovanja. V MoMi so zbrana dela, ki predstavljajo podobe razvoja industrijske civilizacije, obdobja hitrega človeškega napredka in prelomnice v zgodovini zadnjega stoletja. Prisotnost likovnih del v njihovih zbirkah pomeni potrditev dejanskega vpliva konkretne stvaritve na razvoj današnje družbe.


Foto: Rex Kralj d.o.o.


Navdih:

Rex Kralj: leseni stolček STOOL CC

Podoba Gosposvetske in Dalmatinove ulice po prenovi



Nazaj na vrh