Sodobni perforirani paneli in mašrabija

Mašrabija je arabski izraz za vrsto okna, zamreženega z izrezljanimi lesenimi letvami, ki se nahaja v drugem nadstropju stavbe in je pogosto dodatno okrašeno z vitražem. Mašrabija je del tradicionalne arabske arhitekture, ki se je najpogosteje uporabljala od srednjega veka do sredine 20. stoletja. Mašrabijo večinoma najdemo na pročelju hiše, ki meji na ulico. Tudi sodobna arhitektura je prevzela to tradicionalno umetnost, poiskala je le nove načine uporabe in motive, sodobna tehnologija pa je poskrbela tudi za nove materiale, npr. kovino in plastiko.

Tradicionalne izrezljane lesene zastore najdemo večinoma na hišah in palačah, pogosto pa tudi na javnih zgradbah, bolnišnicah, restavracijah, šolah in drugih poslopjih. Najdemo jih predvsem v območjih vzhodno od arabskega sveta, vendar so nekatere vrste podobnih oken s Portugalci prodrle tudi na Zahod. Mašrabije se večinoma nahajajo v urbanih okoljih in le redko na podeželju.

Obstajata dve teoriji za ime. Najpogostejša je, da je bila izvirno ime za majhno leseno polico, kjer so shranjevali lončke pitne vode. Police, obdane z lesom, so se nahajale ob oknu, da je voda ostala hladna. Polica se je razvijala, dokler ni postala del sobe, kljub spremembi namembnosti pa je ohranila ime.

Najstarejši dokaz o uporabi lesenih zastorov sega v 12. stoletje. Ker pa lesene umetnosti niso obnavljali, večina izvira iz poznega 19. stoletja in začetka 20. stoletja.  

Ena od glavnih značilnosti mašrabije je zagotavljanje zasebnosti, ki je nepogrešljivi element arabske kulture, ter zaščita pred soncem. Leseni zaslon omogoča dober pogled na ulico, hkrati pa zaščiti pred radovednimi pogledi. 

Tudi sodobna arhitektura je prevzela to tradicionalno umetnost, poiskala je le nove načine uporabe in motive, sodobna tehnologija pa je poskrbela tudi za nove materiale, npr. kovino in plastiko. Novi načini uporabe so povezani predvsem z dekoracijo prostora, ko paneli nimajo več zaščitne funkcije, ampak samo dekorativno.

Tudi v slovenski arhitekturi najdemo dva sveža primera uporabe perforiranih panelov.

V poslovno-stanovanjskem kompleksu Situla se perforiran vzorec nahaja na kovinskih drsnih naoknicah, ki imajo zaščitno in dekorativno funkcijo. V vzorčnem stanovanju so arhitekti iz podjetja Gao arhitekti s perforiranim kovinskim panelom na lahkoten način vizualno ločili hodnik od kuhinjskega prostora, panel pa je hkrati tudi naslon klopci. 

Drugi primer je nastal v arhitekturnem biroju Detajl in celota (foto Blaž Zupančič).

Arhitekti so v zasebni hiši na Dobravi pri Stični s kovinskimi perforiranimi paneli obložili steno, ki deli dnevno-bivalni prostor od stopnišča. Tradicionalen vezeni motiv v sodobni različici se nadaljuje tudi na stopnišču.  

Še navdih

Lokacija v središču Tel Aviva in mašrabija, arabski element na sprednji strani stanovanja, sta bili izhodišči koncepta oblikovanja prenovljenega stanovanje s funkcionalnim tlorisom, ki ima veliko zanimivih podrobnosti, v stilu pa so arhitekti združili urbano z etničnimi podrobnostmi ter sodobnimi potrebam. Več v članku Ko urbano sreča etnično.

Vir: Wikipedia
Foto: Pinterest.com, Situla, Gao arhitekti, Detajl in celota (foto Blaž Zupančič)