Vsakodnevne potrebe narekujejo naše sanje

Po prihodu z dopusta dom vedno diši drugače. Vonj po domačem verjetno povezujem s kuhanjem ali z vonjem po sveže opranem perilu, a vsakokrat znova ugotavljam, da tudi pajki vedo, kdaj gospodarjev ni doma.

Ko smo letos po prihodu domov vso prtljago znosili v pospravljeno stanovanje, je v trenutku eksplodirala bomba – na vsakem koraku so ležali odprti kovčki, kupi umazanega perila, natikači, lopatke, kabli, taki in drugačni polnilci … Po enem dnevu so se kupi dopustniškega nereda zmanjšali, začela pa sem opažati druge kupe, ki me pred dopustom niso (preveč) motili oziroma jim v obilici dela nisem posvečala pozornosti. Dopust je povzročil, da sem se odpočila od znanega in si izostrila pogled.

Kar naenkrat me je začel motiti kup otroških risbic in umetniškega materiala v dnevni sobi, škatla tu in tam, ki je obstala v prostoru kot 'neprecenljiva' igrača, čevlji, ki ne grejo več v omaro, knjige, za katere je na knjižnih policah že zdavnaj zmanjkalo prostora in se nabirajo ali na kupu zraven postelje ali na drugih knjigah, packe na zidu …

Na znosno količino nereda do neke mere vplivam(o) z vsakodnevnim gospodinjskim delom, vseh pomanjkljivosti oziroma želja pa znotraj obstoječega stanovanja ni mogoče uresničiti.

Čeprav je naš dom znotraj danih zidov funkcionalno opremljen, si želim, da bi me na vhodnih vratih pričakal širši vhod z dnevno garderobo, v kateri bi bila velika omara za vse čevlje, klop za lažje preobuvanje, posoda za dežnike, ogledalo, ter morda pet 50-centimetrskih omar – za vsakega družinskega člana ena. Otroci bi vedno pospravili čevlje na svoje mesto, odložili bi vrhnja oblačila in nahrbtnike na isto mesto v omari, para rokavic, ujemajočega šala in kape posameznega otroka pa nikoli več ne bi iskali, saj bi jih vedno našli v njegovem predalu. Želim si, da bi ta prostor imel vrata – ves nujno potrebni vsakodnevni nered bi v trenutku izginil. Prihaja deževno obdobje. En par čevljev, ki se suši pred omaro, ni moteč, 5–10 mokrih parov čevljev na ozkem hodniku, ko se slabo vreme vleče iz dneva v dan, pa ni več mogoče spregledati.

Pralnica
Imamo dve kopalnici. V spodnji kopalnici se nahajata oba stroja, v kopalnici v zgornjem nadstropju pa se perilo suši. Pralnica, v kateri bi potekal celoten proces od pranja, sušenja do likanja, bi razbremenila obe kopalnici, oči pa bi lahko uživale v sodobno opremljeni kopalnici.

Kuhinja
Želim si tudi večjo kuhinjo. Štedilnik in hladilnik sta središči našega doma in čeprav je kuhinja laboratorijskih mer, se v njej dogaja skoraj vse. Samo dva majhna koraka sta potrebna, da jo 'prehodim' in vzamem stvari iz hladilnika ali dam pladenj v pečico. Zelo pogost prizor v naši kuhinji je: sredi skromne delovne površine se nahaja moj zeleni kuhinjski pomočnik KitchenAid, levo in desno od njega pa sedita najmlajša otroka, ki pri peki ali kuhanju želita aktivno sodelovati. Moje sanje o veliki kuhinji s kuhinjskim otokom bodo morda ostale neuresničene, saj so povezane z novo selitvijo. Do takrat bom sanjarila in se prepuščala načrtovanju najbolj funkcionalne in sanjske kuhinje.

So te želje sanjske?

Za nas zagotovo, a vsak sanja drugačne sanje. Kar je za nekoga sanjsko, je za drugega morda nepomembno, nepotrebno ali potratno. Vsakodnevne potrebe narekujejo naše sanje. Sanjski prostor je tisti, ki popolnoma podpira in zadovoljuje naše potrebe, samo organiziran dom pa je tudi pospravljen dom. Verjetno že veste – opremljanje doma ni nikoli dokončana zgodba ... Tudi gospodinjenje je na žalost 'zgodba', ki ni nikoli dokončana, saj nered nikoli ne prosi za dovoljenje, ali se lahko prekomerno razbohoti in zavzame naš dom.

Moja trenutna mantra se zato glasi: Vsaka stvar naj ima svoje mesto – za vrati, če je mogoče.