AKSL arhitekti: Vsak prostor nosi svojo zgodbo ...

Vsak prostor nosi svojo zgodbo ... Tisto, ki se je že zgodila, in tisto, v kateri bo šele zaživel. Včasih združita obe, včasih vneseta novo ... Z novim projektom se piše nova zgodba. Te zgodbe pišeta Špela Leskovic in Aleš Košak iz arhitekturnega biroja AKSL arhitekti, ki sta partnerja v službi in tudi zasebno.

Špela Leskovic in Aleš Košak
Foto: Matjaž Rušt/siol.net

Špela Leskovic in Aleš Košak, ali postajata specialista za opremljanje javnih ambientov? Vaju to dejstvo veseli, ali menita, da vaju preveč označuje in da bi potrebovala nov izziv, npr. hotel?
V našem biroju se ukvarjamo z arhitekturo, notranjim oblikovanjem in s scenografijo. Projekti, ki jih delamo, so raznovrstni, najbolj prepoznavni, ker so dostopni širši javnosti, pa so javni interjerji. Med njimi so tudi hoteli. Leta 2007 smo naredili hotel Sončna hiša, ki ga sedaj nadgrajujemo z novo enoto, trenutno pa delamo tudi projekt za hotel v okolici Kranjske Gore in nekaj sob v hotelu v Ljubljani.

Opremila sta že kar nekaj restavracij. Sta tudi zasebno strastna kuharja, ali se raje prehranjujeta v restavracijah?
Oboje. Rada kuhava doma, prav tako pa rada preživiva čas kosila ali večerje tudi v restavraciji z dobro hrano in lepim interjerjem.

Restavracija, kavarna in vinoteka Rožmarin
Foto: Miran Kambič

Ko vstopita v restavracijo, bar, ali zaradi lastnih izkušenj takoj opazita pomanjkljivosti oziroma presežke lokala?
Tako je. To se dogaja vedno, ko gledava arhitekturo. Opazuješ, ocenjuješ, tehtaš in poskušaš razumeti.

Kaj je tisto nekaj, kar ustvari vzdušje restavracije, če za trenutek odmislimo hrano? Ali lahko govorimo o trendih?
Trendi so trenutni oz. kratkotrajni. Če bi prostor oblikovali samo po trenutnih trendih, bi bilo za lastnike to zelo obremenjujoče in drago, saj bi morali prenavljati notranjost svojih lokalov na približno 2–5 let. Treba je razumeti, komu je nek prostor namenjen in kaj želimo z njegovo podobo doseči.

Restavracija Element
Foto: Miran Kambič

Vajini lokali pripovedujejo zgodbe. Se prvega utrinka zgodbe domisli naročnik, vidva pa jo razvijeta in uresničita … Kako poteka načrtovanje?
Vsak prostor nosi svojo zgodbo. Tisto, ki se je že zgodila in tisto, v kateri bo šele zaživel. Včasih združiva obe, včasih vneseva novo. Podoba novega prostora je rezultat sodelovanja naročnikov in arhitektov.

Se v prostoru trudita ustvarjati nasprotja ali ta nastanejo kot posledica?
Če so nasprotja potrebna za ustvarjanje poudarkov ali dramatičnosti, jih vnašamo v prostor. To se ne dogaja namerno, ampak vedno kot posledica rešitev za oblikovanja določenih delov interjerja.

Kavarna Rog
Foto: Matevž Paternoster

Kakšni so naročniki lokalov danes?
Naročniki so enaki, spreminjajo se le časi. Lepo je delati za tiste, ki vedo, da arhitekti lahko koristno pripomoremo k uresničevanju njihovih želja. S številnimi naročniki smo ostali prijatelji, saj se med projektiranjem med nami večkrat spletejo prijateljske vezi.

Kavarna Magdalena
Render: Jan Žiher

Kaj pa obiskovalci? Zdi se mi, da so danes tako zahtevni, da zahtevajo le presežke in unikatnost, nekaj, kar osupne?
Na to vprašanje bodo bolje znali odgovoriti lastniki lokalov. Včasih si tudi mi arhitekti želimo, da bi se lahko nekam potuhnili in poslušali komentarje obiskovalcev. Jim je všeč? Jih kaj moti? Kako se počutijo? Se bodo vrnili, ker jim je bilo prijetno?

Restavracija Valvas'or
Foto: Miran Kambič

Bela, črno-sivo-rjava ter zlata oziroma bronasta – so to vajine najljubše barve? Ali temnejše barve ustvarjajo intimnost, zlati odtenki pa vtis prestiža? So tudi zasebno naštete barve vajine najljubše barve?
Naštete barve smo uporabili v nekaterih naših zadnjih interjerjih. Če bi pogledali še bolj nazaj, sva uporabljala močnejše barve, velikokrat pa rada delava tudi popolnoma bele interjerje. Arhitektura izhaja iz osebne estetike arhitekta. Tako je tudi z barvami.

Stanovanje M
Foto: Miran Kambič

Imate morda kakšno zlato pravilo opremljanja lokalov, ki se ga vedno držite?
Pravilo je, da ni pravil. Tako bi se lahko le omejili. Z novim projektom se piše nova zgodba.

Za javni prostor je pomembno, da ga oblikuje strokovnjak, saj je arhitekturna uspešnost povezana s finančno uspešnostjo. Kaj pa opremljanje doma? So tukaj odločitve manj usodne in se lahko prepustimo veselju in tudi pastem lastnega opremljanja?
Oblikovanje prostora doma se razlikuje od oblikovanja javnega prostora. Lahko bi rekla, da je naloga morda še težja, saj je treba poznati način življenja in želje tistih, ki bodo prostor uporabljali dalj časa in bo z njimi rasel in se dopolnjeval vrsto let.

Kateri prostor doma najraje opremljata?
Pri oblikovanju stanovanj nimava priljubljenega prostora.

Kakšna je vajina sanjska hiša oz. stanovanje? Kaj vaju prevzame, navdihuje?
Nimava slike sanjskega stanovanja ali hiše. Če bi imela možnost, bi se selili in na novo ustvarjali prostore svojega doma na približno tri leta.

Ali imamo Slovenci kakšen 'stanovanjski stereotip'?
Stanovanjski stereotipi vedno obstajajo. Vesela sem, da smo se rešili tistega z ločeno kuhinjo in z omarami v spalnici. Pa zavese na oknih, keramika v kuhinji, sedežna garnitura v obliki črke L za vsako ceno, ne glede na to, ali jo prostor prenese … Veliko jih je.

Sanjate o kakšnem oblikovalskem pohištvenem kosu, ki bo nekoč morda krasil vajin dom?
Vedno naju navduši kakšen oblikovalski kos. Če je skladen z opremo najinega stanovanja, se trudiva, da nekoč postane del njega.

Vajin najljubši oblikovalec je …
Rada imava prefinjenost Marcela Wandersa, ženstvenost Patrizie Urquiole, odštekanega Jamie Hayona, pravljičnost Sanna Annukka, nostalgičnega Pieta HeIna Eeka, japonski minimalizem in skandinavska nasprotja. 

AKSL arhitekti, d. o. o.
Gornji trg 40, 1000 LJUBLJANA
info@aksl.org
www.aksl.org
www.facebook.com/AKSLarhitekti