Muzejske kavarne v Sloveniji: ''Bil je že čas!''

V Sloveniji do pred kratkim nismo poznali kulture muzejskih kavarn, trend pa se počasi spreminja. Muzejske kavarne bi morale biti središče družabnega dogajanja, mestni 'meeting point'. Koliko kultura in dediščina ustanove vpliva na podobo in ponudbo muzejske kavarne? Ali koncept kavarne narekuje ustanova ali se od ponudnika pričakuje, da vodi kavarno, primerno muzejskemu ambientu? Kako značaj kulturne ustanove prenesti v kulinarično doživetje in ponudbo? … Na ta in druga vprašanja nam je odgovoril Bine Likeb, vodja Kavarne Moderna v Moderni galeriji, ki je glede muzejskih kavarn v Sloveniji odločen: ''Bil je že čas!''

Koliko je v Sloveniji prisoten trend muzejskih trgovin in muzejskih kavarn? Koliko smo v zaostanku za tujino?
Žal pri nas kulture muzejskih kavarn po zgledu tujine do sedaj ni bilo zaznati. Te kavarne bi morale biti središče družabnega dogajanja, mestni “meeting point”.  Ljudje, gostje, so tisti, ki naredijo prostor. Mi, gostinci, pa moramo poskrbeti za vzdušje in pravo ponudbo ter ustvariti pogoje, da se bodo gostje ustavili v galeriji. Kar pa ni nujno enostavno. Dokaz za to so marsikateri neuspeli poskusi vzpostavitve kavarne v sklopu galerij in muzejev.

Bine Likeb, Kavarna Moderna (Foto: Matej Leskovšek, Siol.net)

Kako je nastala kavarna v Moderni galeriji? Kdo je dal pobudo za nastanek? Ste pregledali ponudbo tujih muzejskih kavarn?
Po večletnem iskanju prave lokacije za kavarno se je zgodila pobuda za kavarno v Moderni galeriji. Dogovarjal sem se tudi za druge podobne lokacije, vendar nas je ta, predvsem zaradi prostora in lokacije, ki se je najbolj skladala z našim konceptom, najbolj prepričala. Tudi izjemno vodstvo Moderne galerije nam je zaupalo, da projekt lahko izpeljemo na ustrezni ravni. Kemija med kavarno in galerijo je osnova za uspeh. Po muzejskih kavarnah iz tujine se sicer nismo direktno zgledovali. Edini zgled bi morda lahko bil, kako ustvariti 'življenje' v galeriji, kot je to popolnoma normalno v metropolah. Mislim, da nam je to uspelo.

Kavarna Moderna (Foto: Ana Hribar, Fensišmensi)

Dunajski Museum Leopold ima kavarno z razvitim družabnim življenjem, muzejsko trgovino s tipično muzejsko ponudbo in bogato spletno trgovino s številnimi luksuznimi izdelki. Koliko kultura in dediščina ustanove vplivata na podobo in ponudbo kavarne? Ali koncept kavarne narekuje ustanova ali se od ponudnika pričakuje, da vodi kavarno, primerno muzejskemu ambientu?
Vsekakor stavba, v kateri 'gostujemo', do neke mere vpliva na podobo in ponudbo, kar pa mora v prvi vrsti razumeti gostinec in spoštovati dediščino ustanove, v kateri deluje. V Kavarni Moderna smo sami delali interier po že omenjenih načelih. Izhajali smo iz časa, ko je bila Moderna galerija zgrajena, dodali pa smo nekatere detajle, ki so idejo nadgradili. Prepričan sem, da bi nas vodstvo Moderne galerije opozorilo, če se naš koncept ne bi skladal z njihovim. Imamo to srečo, da smo na isti valovni dolžini. In ja, muzejske knjigarne. Še ena zadeva, katere bi se z veseljem lotil. Tudi tukaj obstaja še veliko prostora za izboljšave. Verjamem tudi, da bi morale muzejske kavarne in trgovine delati z roko v roki. Upam, da se nam nekoč uspe soočiti tudi s tem področjem.

Ali je muzejska kavarna bolj prefinjena od običajne, mestne kavarne, so obiskovalci bolj kultivirani?
V Kavarni Moderna imamo najboljše stranke na svetu! Cenijo to, kar delamo, in tudi način, kako to delamo. K nam prihajajo vsi – od mladih, mamic z dojenčki, upokojenci in še vsi vmes ... Vsi ti obiskovalci so zagotovo bolj kultivirani ter vedo, zakaj so pri nas in ne kje drugje. In zelo smo počaščeni, ko se usedejo na stopnice, ko so vsi stoli zasedeni, ker kljub zasedenosti želijo popiti kavo pri nas. Za vse to je seveda zaslužna tudi enkratna ekipa kavarne.

(Foto: Ana Hribar, Fensišmensi)

Kakšen je namen kavarniških prostorov v kulturni ustanovi? So namenjeni obiskovalcu in njegovemu počitku po dolgotrajnem ogledu zbirk, zbiranju vtisov in misli z ogleda v prijetnem kavarniškem vzdušju, privabljanju zunanjih obiskovalcev v kulturni hram ...?
Verjamem, da mora iti v obe smeri – tako počitku in zbiranju vtisov obiskovalcev galerije kot tudi privabljanju novih obiskovalcev v galerijo preko kavarne. To je meni osebno tudi čar tovrstnih sodelovanj/projektov. In misel na poletje in preživljanje časa na terasi kavarne, pred vhodom v čudovito Ravnikarjevo stavbo, na robu Tivolija ob novi promenadi, ki povezuje Prešernov trg in Tivolski grad, je tisto, kar je meni osebno v Ljubljani manjkalo.

Retro, moderen stil za kavarno v Moderni galeriji. Kakšna notranja oprema in značaj ustrezata moderni kulturni ustanovi?
Retro je izraz, ki je zadnja leta že rahlo zlorabljen. V našem primeru smo, kot rečeno, izhajali iz sredine prejšnjega stoletja (midcentury modern). Usoda je hotela, da se je meni ljubi stil interierja srečal z lokacijo, kjer je ta stil doma. In mislim, da nam je uspelo. V nekaj mesecih je nastalo na stotine fotografij kavarne na Instagramu, kar nas verjetno postavlja med najbolj fotografirane lokale v Sloveniji.

Kavarna Moderna (Foto: Matej Leskovšek, Siol.net)

Stoli oblikovalca Nika Kralja v Kavarni Moderna (Foto: Ana Hribar, Fensišmensi)

Kdo je odgovoren za notranjo podobo kavarne?
Za podobo Kavarne Moderna sva odgovorna jaz in moj brat Jure. Koncept za sam interier kavarne je bil sicer jasen takoj, ko sem prostor prvič videl. Vse skupaj smo nato nadgradili do stopnje, da smo znotraj omejitev ustvarili interier, ki je prijeten za obiskovalce, poleg tega pa tudi funkcionalno delovno okolje, kar je v gostinstvu zelo pomembno.

Kako je potekal projekt? Ste se srečali s kakšnim izzivom?
Projekt je potekal zelo tekoče, brez pretresov. Komunikacija z vodstvom galerije in avtorji prenove je bila netežavna. Verjamem, da je glavni razlog ravno naše spoštovanje arhitekturne dediščine. Kot sem že omenil, je bil največji izziv ureditev prijetnega okolje za obiskovalce in funkcionalnega okolja za delo, hkrati pa seveda biti odgovoren do stavbe in tudi njene nedavne prenove. Pohištvo, ki smo ga uporabili, je 'doma' v tem okolju.

S katero poslastico privabite največ obiskovalcev in zakaj je tako posebna?
Dobro podobo smo si ustvarili z vrhunsko, vedno sveže praženo kavo, ki je zagotovo naš paradni konj. Naša kavarna temelji na speciality kavi in smo pionirji na tem področju v Sloveniji. Speciality kava je kava najvišje kakovosti, ki se od običajne kave, ki jo pri nas večinoma pijemo po lokalih in kupujemo v supermarketih, razlikuje po tem, da je podvržena strogemu nadzoru od zrna do priprave skodelice. Je sezonska, pridelana po najvišjih standardih, pravilno transportirana in skladiščena, sveže pražena (do 21 dni) in strokovno servirana.

Poleg espresso napitkov vas bomo v baru navdušili z izborom različnih originalnih kav iz Kenije, Etiopije, Gvatemale, Kolumbije, Mehike, ki jih ročno pripravimo na cemeksu, aeropresu, sifonu, hariu, ibriku ... Visokokvalificiran kader bo prisluhnil vašim željam in vam pripravil popolno skodelico kave. Imamo pa tudi širok izbor vrhunskih slovenskih vin, žganih pijač ter piv. Seveda pa nismo pozabili niti na prigrizke, juhe in slaščice. Trudimo se vključevati manjše, butične dobavitelje in se izogniti velikim podjetjem.

Kako ste značaj ustanove, v kateri ste odprli kavarno, prenesli v kulinarično doživetje in ponudbo?
Kave z imenom umetnika ali umetniškega dela nimamo. Se pa ponudba speciality kave po mojem mnenju zelo lepo ujame z značajem galerije in njenih obiskovalcev. In prepričan sem, da nisem edini tega mnenja.