Prebujanje industrijskega oblikovanja

'Elementarci' (sodelavci salona Elementare) so se odpravili po odmerek pohištvene kreativnosti na sejem oblikovanja Milano design week 2014. Vas zanima, kako so doživeli sejem?

Roman Herman, Elementare 4/18/2014, 9:27 AM

Dizajn

Ko smo po prijetni in zabavni vožnji prispeli v predmestje Milana, je gneča na cesti že začela napovedovati tudi stanje na sejmišču. Prvi dan sejma se je na prizorišče zgrnilo pol Italije, pol Kitajske in nekaj ostalega sveta, z nami vred.

Ko si sejmišče ogledaš od blizu, dobiš pravi občutek velikosti. Prostor je videti kot velikanska železniška postaja. Občutek, da bo kmalu pripeljal vlak, še okrepijo ljudje s kovčki, ki drvijo po peronu (ploščadi) in preko katerih se dobesedno spotikaš (ker je bil prvi dan, so verjetno prišli na sejmišče, še preden so odšli v hotel). Na vsaki strani glavne ploščadi v dveh nadstropjih je 24 razstavnih prostorov. Ob glavni ploščadi pa se nahajajo restavracije in kavarnice.

Vzemite karte z razporedom prostorov, ki jih ponujajo hostese. Pametno si je ogledati, kje se nahajajo zanimivi razstavljavci, ki si jih želite ogledati, nato pa si razporediti čas. Če imate karto samo za en dan, boste hitro ugotovili, da si vsega ne boste mogli ogledati, zato se organizirajte tako, da boste imeli od dneva največ.

NasvetPustite si razstavljavce zof in kavčev za konec, saj boste na koncu ZARES potrebovali počitek in boste preizkusili skoraj vsako.

Italijani imajo svoje predstave o tem, kako se označuje dostope in izhode, zato boste – hočete ali nočete – verjetno tudi zatavali. O uporabnosti in uporabniški izkušnji znakov in smerokazov se morajo Italijani še veliko naučiti. No, najbrž smo imeli tudi malce sreče, saj smo našli večino stvari, ki smo si jih želeli ogledati, kljub občasnim trenutkom zmede. Italijani znajo lepo zložiti in uredit vse – od čokoladic do prelestnih hostes. Te so na trenutke tudi simpatično tečne, saj ne pustijo fotografirati nekaterih kosov (da lahko nadzorujejo, kakšne fotografije njihovih izdelkov krožijo po spletu). Dvorezna poteza, saj ne izkoriščajo moči družabnih medijev. Seveda nam je skoraj vse uspelo tudi poslikati, in sicer s klasičnim Vinetujevim strelom iz kolena. 

Sejem je resnično mednarodni dogodek, kar potrjujejo obiskovalci s celega sveta, od Avstralije do Severne Amerike. Na sejmu je bilo tudi zelo veliko obiskovalcev iz azijskih držav, od katerih so izstopali mladi milijo… hm milijarderji s cigarami in stenskimi urami na zapestju. Okoli njih pa presrečni ostareli menedžerji, ki upajo na posel stoletja.

Našli smo tudi veliko razstavnih prostorov, ki so naredili vtis. Nekateri so uspeli urediti prave hiše in salone z nekaj 100 kvadratnimi metri, nekateri, npr. Versache, pa so bili odprti samo za povabljene.

NovostiŽe nekaj časa je opazen trend vintage/retro + moderno, pridih starih časov z drznostjo in s pogledom v prihodnost, zato je bilo novosti in presežke kar težko opaziti. Proizvajalci miz so kar tekmovali, kdo bo predstavil drznejše podnožje, prevladovala je združitev stekla in lesa. Omenimo lahko uporabo nekaterih novih materialov pri mizah in pultih in raznovrstne barvne kombinacije pri izbranih proizvajalcih.

PresežkiPri kuhinjah lahko izpostavimo proizvajalce Lago, Stosa in Valcucine. Lago je pričaral pravo kuhinjo z mamljivimi vonjavami, tako kot se tudi spodobi. Na razstavnem prostoru so nam ponudili testenine in vino. Lago vedno sledi trendom in hkrati poskuša poiskati nove rešitve, ne samo na področju kuhinj.

Stosa je praznovala 50-letnico ustanovitve in lahko rečemo, da je v 50 letih dosegla stopnjo, ko je kljub ohranjanju 'price performance' njena oblikovna in tehnološka raven dosegla nove dimenzije.

O Valcucini pa skorajda ni treba izgubljati besed, saj so kljub asketsko oblikovanemu prostoru predstavili svoje vrhunske kuhinje z impresivnimi rešitvami, ob katerih je marsikomu zastal dih. Seveda bi mu tudi kasneje ob ceni, ampak pustimo to 'podrobnost'.

SpodrsljajiKartell je svoj prostor oblikoval v zlatu, kar je delovalo izrazito kičasto in precej neokusno. Izdelke so obdali z inštalacijami, ki so izničile še tisto malo, kar je od izdelkov ostalo, saj smo se morali zelo potruditi, da smo izdelke sploh našli v kaosu zlata in abstraktnega. Še sreča, da nismo imeli težav pri iskanju izhoda. 

V salonu Natuzzi je kopica varnostnikov že na vhodu poskrbela, da smo vstopili z mešanimi občutki. Med pomembnostjo in nadutostjo smo nato izbrali kar naduto, saj je bilo v salonu vsaj toliko varnostnikov kot obiskovalcev. Skrbeli pa so seveda za to, da slučajno ne bi kdo fotografiral kakšnega njihovega izdelka. Če ni šlo drugače, so se ti skorajda vrgli pred objektiv. Natuzzi? Lahko se kar slikajo, če nas vprašate.

Kljub pomanjkanju časa smo uspeli obhoditi približno vse, kar smo si zadali. Na koncu je želja po raziskovanju premagala želja po hrani in utrujenost, saj smo izgubili občutek za čas in skoraj zamudili dogovorjeno uro odhoda. Če potegnemo črto, lahko rečemo, da sejem vseeno ponuja obilico vizualnega in estetskega doživetja, od hostes, divjih oblikovalskih rešitev in nekaterih razstavnih prostorov.

Pa slovenski razstavljavci?Na žalost nam jih ni uspelo obiskati, verjamemo pa, da so prikazali marsikaj zanimivega, predvsem pa upamo, da so pridobili nove poslovne priložnosti.

Čeprav smo bili na sejmu samo en dan, smo hitro začutili globalno zanimanje za kakovostno pohištvo s pridihom kreativnih oblikovalskih pristopov. Opazili smo, da se panoga industrijskega oblikovanja, če jo primerjamo s prejšnjimi leti, znova prebuja. V prihodnosti se lahko spet veselimo večjega poudarka na kakovosti in vizualni dovršenosti pohištva in razcveta industrije notranjega oblikovanja. 

Pa nazaj grede?Nazaj grede smo reševali svet, če nam verjamete ali ne.

Foto: Elementare, še več sejemskih utrinkov vas čaka tukaj. 

 

Nazaj na vrh