Navdih, dekoracija doma
Pričakovanje
Še malo in bom prvič postala teta.
7/19/2013, 9:31 PMPričakovanje
Še malo in bom prvič postala teta.
Čeprav mi tokrat ne bo treba roditi, vseeno čutim malce nervoze. Sestre si marsikaj zaupamo, porod pa je področje, kjer so informacije iz prve roke neprecenljive. Sestro je zanimal predvsem sam porod in čas poroda. In ji pravim: »Prvi je trajal 2 uri, drugi 1 uro in 45 minut, tretji 1 uro in 35 minut.«
In ona meni: »Si jih pa hitro 'stresla'. Kako ti je pa to uspelo?«
»Ne vem. Malo vpliva psiha, precej pa tudi telesna pripravljenost. Tudi malo sreče je potrebno, saj je vsak porod zgodba zase. Ob vsakem popadku sem si v mislih govorila mantro 'odpiram ti vrata, moj otroček'.«
Sestra je še naprej vrtala: »Pa te je bilo kaj strah?«
»Ja, malo pa že. Ko prideš v sprejemno pisarno v porodnišnici, ti pade srce v hlače od strahu in neznanega, telo postane nesproščeno in bolečina popadkov se okrepi, zato se je treba zavestno sprostiti, da telo ni zakrčeno in se maternica začne odpirati kot cvet. Prvič te je strah, ker ne veš, kaj te čaka. Drugič te je strah, ker veš, kaj te čaka. Tretjič si pa rečeš – pa kako sem lahko že spet v tej godlji?«
Ko sem ji naštela še nujne stvari, ki ne smejo manjkati v torbi, in svetovala mazanje z mandljevim oljem, da bo 'teren' pripravljen in dovolj elastičen, sva se poslovili.
Tudi moji otroci nestrpno pričakujejo dojenčka. Sklenili smo, da spečemo prav posebne srčke. Bratranček jih še ne bo papcal, bo pa zato tetkino mleko slajše. Verjetno ne bomo ustvarili tako umetelnih piškotov in tudi srčki bodo bolj pošvedrane oblike, vendar se bomo potrudili po najboljših močeh. 
Zaposlena gospodinja
Foto: Pinterest.com
