Navdih, dekoracija doma
Selitev na jug (1. del)
Luksuz nas čaka doma. Prvi del počitniške kolumne.
8/9/2013, 10:59 AMSelitev na jug (1. del)
Priprave na dopust so vedno naporne. Včasih, ko sva bila z možem še sama, sem začela pakirati tri dni pred odhodom, da so bila vsa oblačila sveže zlikana in robovi zloženih oblačil popolni in ostri.
Moji standardi s številom družinskih članov padajo - likanje smo omejili na minimum in pakiramo dan pred odhodom. Še danes se spomnim, kako je na prvih zakonskih počitnicah najin punto na zadnjih sedežih prevažal mojo laneno obleko ter dve srajci. Ne rečem, da pogrešam te mirne čase, vendar so današnje ‘razmere’ popolnoma drugačne. Včasih je morala biti lanena obleka popolna, danes pa si mislim: „Pa saj je lan. Mora biti malo zmečkano.“ K temu moram prišteti še sledi krokic na bokih in sledi čokoladnih ust na ramenih. Ko gremo na dopust, je najpomembnejše, da imamo vse plastične morske pripomočke, pamperske ustrezne številke, saj na otokih ni nujno, da jih imajo, nekaj knjig, sestavljank in ustvarjalnega materiala. Ker potujeta z nami tudi voziček in tricikel, je število kovčkov omejeno na štiri. Letošnje pakiranje je potekalo v sproščenem robinzonskem vzdušju.
En kovček je običajno namenjen ‚kuhinji‘. Če je tvoja priljubljena hrana cvrtje, na otokih z izbiro nimaš težav, saj je za dunajce, pomfri in gazirano dobro poskrbljeno. Do sedaj sem na dopust vedno vzela s seboj nekaj vrst žit, zelenjave, ponev za palačinke oz. jajca, lupilec krompirja, majhen nožek za zelenjavo, palični mešalnik, kafetiero, lonček za mleko in dve kapučino skodelici, ker je kapučin dober le v pravih skodelicah.
Ko sem v naši trenutni počitniški kuhinji želela odcediti špagete, sem odkrila le bedno cedilce, v katerem bi lahko oplaknila pest jagod, ne pa testenine za petčlansko družino. Vseeno so bili špageti dobri, čeprav so bili na pol pobrani iz umivalnika. Med glasnim pritoževanjem sem sklenila, da bom drugo leto namenila kuhinji največji kovček. Vanj bom dala tudi cedilo, še eno ponev, ker je ‚kuhar‘ pred nami obstoječo želel kremirati, in tudi nož za meso, saj nožek za pico ne zmore vsega, sploh pa ne svežega mesa. Drugo leto bomo s seboj vzeli tudi 10 malih žličk, saj jih v letošnjem apartmaju skoraj ni. Če želimo popiti kapučin, pojesti jogurte, mislije …, se moramo postaviti v vrsto.
Nismo razvajeni, ampak tudi pomivanje je čudno. S pomivanjem na roke smo se sprijaznili, ugotavljamo pa še, kam bomo postavili pladenj, ki nadomešča odcejalnik, saj na razgreto kuhalno površino plastike ne moreš postaviti, druge delovne površine pa skoraj ni.
Mož je predlagal, da poenostavim kuhanje, čeprav samo kruha in poli salame tudi ne bi jedli. Ja, tudi poli salama je bila na našem seznamu nujnih potrebščin, saj so otroci nori na poli, gavrilovičevo pa sva preizkusila samo na prvem dopustu. Ob taki mesni ponudbi bi zlahka postali vegetarijanci, vendar je tudi z zelenjavo na otokih križ.
Razgled na sinje Jadransko morje je najlepši letos. Lani popolna kuhinja in umazano morje, letos popolno morje in bedna kuhinja. Vsega pač ne moremo imeti, luksuz pa nas čaka doma.
Foto in besedilo: Zaposlena gospodinja
