Skuhna

Svetovna kuhinja po slovensko

12/23/2012, 10:03 PM

Skuhna

SKUHNA ali Svetovna kuhinja po slovensko je inovativen projekt socialnega podjetništva, ki ga skupaj z migranti ter begunci razvijata Zavod Global in Zavod Voluntariat. Gre za tako imenovano družbeno novost, ki doprinese k izboljšanju družbenih pogojev za migrante, obenem pa bogati slovensko družbo. 

Ideja, ki se je porodila v glavah Teje Kuk in Maxa Zimanija, direktorice in ustanovitelja Zavoda Global, temelji na povezovanju ljudi preko naše osnovne potrebe – prehranjevanja. Hrana, na prvi pogled preprosta stvar, je veliko več kot vir preživetja. Kulinarika ima pomembno kulturno vlogo, lahko zbližuje ljudi, razkriva kulturno okolje, način bivanja, naravo, običaje, obrede in človekov način življenja. Preko okusov, začimb in sestavin okušamo kulturo in pravzaprav spoznavamo ljudi. 

V okviru Skuhne pa bodo jedi vsekakor raznovrstne, saj vključena ciljna skupina (migranti in begunci) prihaja z različnih koncev sveta: Srednje in Južne Amerike, Azije in Afrike. Z vključenimi bomo najprej izvedli sklop izobraževanj, kjer se bomo usposabljali za profesionalno izvajanje predvidenih aktivnosti, preko katerih se bo znanje preneslo naprej.


Kaj bomo »skuhali«?
V okviru projekta bomo izvedli kulinarične delavnice, kulinarične medkulturne tabore in vzpostavili posebno katering ponudbo, ki bo vključevala tudi medkulturne programe. Na delavnicah bodo udeleženci pridobivali nove kuharske spretnosti ter spoznavali raznovrstne načine uživanja in priprave hrane. Spoznavali bodo tudi, kako hrano iz drugih dežel pripraviti s sestavinami, ki jih najdemo na lokalni tržnici ali domačem vrtu. Obenem bodo tečajniki in tečajnice imeli možnost spoznavati druge kulture iz prve roke, saj bodo delavnice vodili migranti. Poleg druženja pri pripravi in uživanju hrane bodo tudi skozi ples, glasbo in pripovedke lahko spoznavali bogastvo drugih kultur. Poletni medkulturni kulinarični tabori bodo ponudbo delavnic še razširili. Organizirani bodo zunaj urbanih središč po Sloveniji in bodo poleg spoznavanja svetovne kuhinje ponujali tudi spoznavanje kultur globalnega juga preko različnih aktivnosti, npr. bobnanja, plesa, petja, športa, tujih jezikov, iger, zgodb … Tabori bodo prilagojeni tudi družinam z otroki. Tretja načrtovana aktivnost – Skuhnin katering pa bo prav tako zanimivo doživetje, saj bomo poleg hrane iz številnih držav po želji poskrbeli še za dodaten kulturni program.

Socialno-podjetniški projekt Skuhne temelji na prepoznavanju in izpostavljanju številnih sposobnosti in znanj, ki jih imajo migranti in migrantke ter lahko pripomorejo k ustvarjanju bolj prijetnega okolja tako zanje kot tudi za ljudi iz Slovenije. V Skuhni bomo štirim vključenim omogočili vsaj osemnajstmesečno redno zaposlitev, glede na to, da gre za socialno ekonomijo, pa bomo projekt samostojno nadaljevali tudi po formalnem zaključku financiranja s strani Evropskega socialnega sklada. 

Povabilu portala www.ambientdizajn.si smo se z veseljem odzvali in tako se bo v naslednjih tednih predstavilo več migrantov, vključenih v projekt, dežel, iz katerih prihajajo, zaupali pa nam bodo tudi nekaj okusnih receptov.

Tokrat gremo na pot z Binto Jeralo. Dobrodošli na popotovanju s Skuhno!



Sem Binta Jerala in prihajam iz Gambije. Gambija meri 11.295 km2 in je poseljena z 1.730.000 prebivalci. V Gambiji živi deset različnih narodov, kar pomeni tudi deset različnih jezikov. Govorim dva domača jezika, materin jezik se imenuje aku, očetov pa wollof, pripadam narodu po očetovi sorodstveni liniji – Wollof narodu. Sicer je najštevilnejši narod Gambije Mndika. V Gambiji prevladuje kmetijstvo, ribarjenje, živinoreja, ukvarjamo se tudi s turizmom. Z religioznega vidika prevladujejo muslimani, nekaj je tudi kristjanov. Medsebojno se lepo sprejemamo, moja mama prihaja iz krščanske družine, oče iz muslimanske družine, tako da se zabavamo tako za božič kot tudi bajram. Gambija je kulturno zelo bogata država, saj vsak narod goji svojo kulturo in ohranja tradicijo.

V Slovenijo sem prišla pred šestimi leti. Z možem Slovencem sva se spoznala v Gambiji, kjer je delal. Imava dve hčerkici. Trenutno sem zaposlena kot frizerka. Sicer sem se izobraževala na področju informacijske tehnologije, vendar v Sloveniji moja izobrazba ni bila priznana. Po prihodu v Slovenijo sem iskala službo, na Zavodu za zaposlovanje so menili, da bi še najlažje našla delo v frizerstvu, ker znam plesti kitke. V frizerstvu sem potem opravljala prakso, se izobraževala in tudi zaposlila. V prihodnosti bi rada nadaljevala s študijem. Še najbolj me zanimajo jeziki, saj mi gre učenje tujih jezikov zelo dobro. Kasneje bi lahko delala kot tolmačka. Po prihodu v Slovenijo sem se sprva kar težko navadila na nekatere medkulturne razlike med domačo in slovensko družbo. V Gambiji starejših, vključno s starši, ni spoštljivo gledati v oči, kadar govoriš z njimi, v Sloveniji pa si nevljuden ali nespoštljiv, če človeka med pogovorom ne gledaš v oči.

V Sloveniji se ne počutim lepo sprejeto, saj so ljudje velikokrat neprijazni do mene zaradi barve kože. Še posebej moški se obnašajo grdo in dajejo nesramne opazke. Drugače gre življenje tukaj veliko prehitro: greš v službo, potem domov, ukvarjaš se z otroki in spat, potem pa spet v službo, spet domov in tako vedno znova. Ljudje so izgubili občutek za ritem življenja. V Gambiji gredo stvari bolj počasi. Pogrešam življenje tam, tudi hrano, saj je tukaj težko dobiti prave sestavine. Zdaj živim v Sloveniji, na stara leta pa bi se vseeno rada vrnila in nazadnje umrla v rodni Gambiji. 

Recept za gambijsko jed akara
V Gambiji je hrana zelo raznovrstna. Pojedo veliko rib, sadja, zelenjave in mesa, vendar veliko manj krompirja kot pri nas. Binta nam je, sicer s težavo (velike kuharske mojstrice pač ne izdajajo rade svojih kuharskih skrivnosti), zaupala recept za jed akara.

Priprava akare:
Fižolova jed je preprosta za pripravo. Rjavi fižol namakamo toliko časa, da odpadejo lupine. Olupimo ga in pretlačimo z mešalnikom ter dodamo toliko vode, da nastane gladka, vendar ne preredka zmes. Solimo po okusu. Iz fižolove zmesi oblikujemo polpetke in jih ocvremo na vročem olju. Zraven akare ponudimo čebulno omako.

Priprava čebulne omake:
Čebulo olupimo, jo zmeljemo v mešalniku in popražimo na olju, da postekleni. V mešalnik damo še česen in svež paradižnik ter oboje pretlačimo. Dodamo k čebuli in počasi kuhamo. Solimo po okusu. 


Za nadaljnje informacije spremljajte www.skuhna.si, www.zavodglobal.org ali www.zavod-voluntariat.si ali se obrnite na Luno Jurančič Šribar (vodja projekta, Zavod Global, 031 607 066, info@zavodglobal.org) ali Urško Hartman (koordinatorica projekta, Zavod Voluntariat, 031 813 939, info@zavod-voluntariat.si).

Projekt Svetovna kuhinja po slovensko sofinancira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS v okviru »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«. Namen projekta je spodbujanje dostopa do usposabljanja in zaposlovanja ranljivim ciljnim skupinam (migrantom in beguncem) na trgu dela z razvojem dejavnosti socialnega podjetništva kot trajnega opravljanja dejavnosti.


Luna Jurančič Šribar

 

Nazaj na vrh