Detajl in celota: hiša s perforiranimi paneli

18. novembra 2015 so v Beogradu podelili arhitekturne nagrade BravaCasa Design Awards 2015, tekmovanje pa vključuje arhitekte z območja celotne nekdanje Jugoslavije. Najlepši interier v kategoriji nad 100 m2 je po mnenju žirije projekt, poimenovan 'Hiša s perforiranimi paneli'. Za avtorici projekta, Marjetko Lužovec Hrvatin in Matejo Lužovec iz podjetja Detajl in celota, je arhitekturna nagrada tako potrditev preteklega dela kot tudi zagon in potrditev, da sta na pravi poti. V pogovoru sta arhitektki podrobneje predstavili nagrajeno hišo z unikatno zasnovanimi perforiranimi paneli.

Kakšni so občutki po prejemu nagrade BravaCasa Design Awards 2015 za najlepši interier v kategoriji nad 100 m2?
Občutek je dober. Tako dobiš potrditev, da se trud, ki si ga vložil v projekt, ceni tudi v strokovni javnosti.

8-članska žirija je anonimno glasovala in vaš projekt s perforiranimi paneli enoglasno izbrala za zmagovalca. Katere so zmagovalne lastnosti projekta, ki so očarale žirijo?
Žirija je izpostavila osrednjo steno iz perforiranih panelov, ki na subtilen način deli dnevno-bivalni del od stopnišča, hkrati pa skozi odprtine prepušča svetlobo in pogled. Celotna hiša tako dobi samosvoj in unikaten značaj. Prepričala pa jih je tudi izbira materialov, barv in opreme, ki tvorijo videz celote v interierju.

Marjetka Lužovec Hrvatin in Mateja Lužovec iz podjetja Detajl in celota, prejemnici BravaCasa Design Awards 2015 za najlepši interier v kategoriji nad 100 m2 za projekt 'Hiša s perforiranimi paneli'. (Foto: BravaCasa)

Je pomembna arhitekturna nagrada potrditev preteklega dela ali ima še večji vpliv in težo na prihodnje delo?
Na nek način je nagrada potrditev preteklega dela, po drugi strani pa nam za prihodnje delo da zagon in potrditev, da smo na pravi poti.

Kakšen dom so želeli naročniki oz. lastniki hiše s perforiranimi paneli?
Naročnik je želel sodobno ureditev interierja, v bivalnem delu pa, da bi bilo stopnišče na nek način ločeno od bivalnega dela, hkrati pa še zmeraj povezano. Všeč so mu bili naši izvedeni projekti naravnih materialov in barv.

Kako je potekal projekt? V kateri fazi projekta ter oblikovanja interierja ste nastopili vi?
Naročnik nas je prvotno najel za oblikovanje vrta oz. krajinsko arhitekturo. Ko pa je videl projekt, se je odločil, da nas najame tudi za oblikovanje in projektiranje interierja celotne hiše ter celostno zunanjo podobo hiše, čeprav so imeli elektro in strojne inštalacije že narejene. Dali so nam odprte roke pri predelavi notranje arhitekture in tudi inštalacij, tako da smo lahko spremenili zasnovo prostorov, jo naredili bolj funkcionalno in sodobno, v interier pa smo lahko vnesli tudi individualno noto.

Vsak prostor potrebuje osrednjo točko, ki da prostoru značaj. Kako so nastali perforirani paneli iz lakiranega črnega mediapana? Imajo paneli samo dekorativno funkcijo ali so funkcionalna umetnina?
Ko smo zasnovo prostorov predrugačili, je stena ob stopnišču postala osrednja stena hiše. Želeli smo narediti unikatno rešitev, ki bi vizualno privabljala poglede, hkrati pa v sebi skrivala tudi vse funkcionalnosti, ki smo jih potrebovali. Med slednje sodijo skrite shranjevalne površine v dnevnem delu ter skrivna vrata v spalnico, ki potekajo skozi to steno v nadstropju. V steno so vkomponirane tudi stenske svetilke, ki osvetljujejo stopnice. Želeli smo, da je stena temna, hkrati pa nismo želeli monotone barvane stene. Tako smo kot oblogo stene izbrali črn in z mat lakom polakiran mediapan, ki ohranja zanimivo strukturo materiala. Za vsak panel posebej smo oblikovali motiv luknjic, ki jih je mojster izrezal na CNC-stroju.

Kakšna je vaša definicija sodobnega doma?

Sodoben dom po našem mnenju vsebuje novodobne funkcionalnosti, ki nam olajšajo bivanje, nove materiale, povezanost osrednjega bivalnega dela s kuhinjo in jedilnico, lahko tudi s stopniščem, ter povezanost notranjosti z zunanjostjo. Za nas je pomembno tudi, da je oblikovno zasnovan tako, da je 'večno' lep, z uporabo naravnih materialov in barvne palete, ki se je človek ne naveliča zlahka.

Ko ste oblikovali funkcionalne prostore in določili njihovo funkcijo, delo še ni bilo dokončano. Potrebni so bili še detajli in njihova povezanost v celoto. Kako ste izbrali te detajle?
Pohištvo smo oblikovali unikatno. Nekaj pohištvenih elementov smo zasnovali z zanimivim dizajnom, ki združuje različne materiale ter različne odtenke naravne sive barve. Manjše kose opreme, kot so na primer stoli, klubske mizice in tudi svetila, smo izbrali v mehkejših okroglih oblikah, da skupaj z minimalističnimi ravnimi linijami pohištva tvorijo zanimivejšo celoto. Za bivalni prostor smo izbrali idealno mizico Walterja Knolla Joco, saj s svojimi perforacijami v kovinskih ploščah nakazuje povezavo z osrednjo steno, hkrati pa s tankimi kovinskimi nogami deluje lahkotno in ne zatrpa prostora. Za luči nad jedilno mizo pa smo izbrali viseče svetilke Foscarini Aplomb iz betona, ker so se s svojo strukturo in barvo lepo ujele z izbrano barvno paleto.

Notranjost doma je urejena, sedaj bo sledila še druga faza, in sicer urejanje okolice hiše. Kako ste zasnovali eksterier in povezanost zunanjih in notranjih prostorov?
Hkrati z oblikovanjem notranjosti hiše smo oblikovali tudi zunanjost oz. okolico hiše. V oblikovanju zmeraj želimo notranjost in zunanjost povezati v celoto, tako z izbiro materialov kot z opremo in samimi prehodi v zunanji prostor. Za velikimi panoramskimi okni, ki omogočajo prosto prehajanje med notranjostjo in zunanjostjo, smo pod streho sprojektirali veliko bivalno teraso, ki z veliko jedilno mizo in prostorom za druženje in poležavanje na oblazinjenih ležalnikih ter letno kuhinjo z žarom deluje kot podaljšek notranjega prostora.

V vrtu smo z oblikovanjem osmislili tudi druge različne dejavnosti. V malo odmaknjenem delu vrta bo v drugi fazi zgrajen zunanji bazen z leseno teraso z ležalniki in zunanjim tušem. Ker je hiša vpeta v teren z naklonom, pa smo morali poskrbeti tudi za premostitev različnih nivojev s stopnicami in zunanjimi ograjami. Pred vhodom smo tako naredili stopnice kot velike plošče iz pranega betona, ki dajejo vtis, da so lebdeče postavljene ena na drugo.

Kakšen je odnos Slovencev do krajinske arhitekture na splošno? Ali ta odnos presega mišljenje, da se krajinski arhitekti ukvarjate s sajenjem dreves in grmičkov ter s tratami?
Veliko Slovencev še vedno ne ve, s čim se pravzaprav ukvarjajo krajinski arhitekti in kakšno je njihovo poslanstvo. Ne ločijo prav dosti dela krajinskega arhitekta od dela vrtnarja. Stranke, ki pridejo k nama, pa so že bolj ozaveščene in vedo, da jim bo krajinski arhitekt načrtoval in arhitekturno oblikoval vso okolico hiše, tako z grajenimi elementi vrta, kot so terase, klopi, poti, bazen itd., kot z rastlinami ter tako uredil vrt kot celoto, za samo sajenje rastlin pa bodo poskrbeli vrtnarji. Krajinski arhitekt se drugače poleg oblikovanja krajine in oblikovanja okolja ukvarja tudi z varstvom narave in prostorskim načrtovanjem in načrtovanjem rabe prostora.

Koliko vplivajo trendi v notranjem opremljanju na končno podobo vaših interierjev? Rožnata, svetlo modra, siva barva, grafični potiski in vzorci, bakreni dodatki, skandinavski in industrijski stil, vzorčasta keramika, kuhinjski otok … 
Večinoma stremimo k temu, da snujemo 'večno' lepe ambiente, ki ne sledijo nujno trenutnim trendom. Seveda pa si vsako leto ogledamo pohištveni sejem v Milanu, ki velja za enega najpomembnejših na področju interierja in oblikovanja. Navdih jemljemo tudi skoraj iz vsega, kar nas obdaja, bodisi iz potovanj, iz ogleda filma, mode, oblikovanja, arhitekture. Skratka, seveda nismo odporni na to, kakšni vzorci, teksture, barve oz. materiali se pojavljajo okrog nas, tako da slej ko prej zaidejo tudi v naše oblikovanje interierja.

V Milanu se bo spomladi začel največji pohištveni sejem. Pričakujete novosti, nove trende? 
Vsakič se na pohištvenem sejmu v Milanu 'pustimo presenetiti' in z veseljem pogledamo, kaj nam bodo oblikovalci ter vodilni proizvajalci pohištva in opreme novega predstavili. Zmeraj se nakazuje neka nova pot v oblikovanju ali izboru barv in tekstur, čeprav se potem lahko tudi v naslednjih letih podoben trend še dodatno razvija.

Navdih:

Detajl odslikava celoto oziroma je del večje stvari, celota pa je mozaik dopolnjujočih se detajlov. Detajli dajejo prostoru živost, unikatnost in domačnost. Več v članku Je pomembnejši detajl ali celota?

Mašrabija je arabski izraz za vrsto okna, zamreženega z izrezljanimi lesenimi letvami, ki se nahaja v drugem nadstropju stavbe in je pogosto dodatno okrašeno z vitražem. Mašrabija je del tradicionalne arabske arhitekture, ki se je najpogosteje uporabljala od srednjega veka do sredine 20. stoletja. Mašrabijo večinoma najdemo na pročelju hiše, ki meji na ulico. Tudi sodobna arhitektura je prevzela to tradicionalno umetnost, poiskala je le nove načine uporabe in motive, sodobna tehnologija pa je poskrbela tudi za nove materiale, npr. kovino in plastiko. Več v članku Sodobni perforirani paneli in mašrabija.
 
Detajl in celota d.o.o.: Marjetka Lužovec Hrvatin in Mateja Lužovec
www.detajl-celota.com

Foto: Blaž Zupančič